S temi uporabnimi nasveti boste mojster skeniranja

Skeniranje dokumentov je z multifunkcijskimi napravami izjemno enostavno. Dokument položimo in poravnamo na stekleno površino, zapremo pokrov, izberemo, kam naj se shrani, ter pritisnemo gumb. Končano! Toda če imamo opravka s stranjo iz revije, natisnjeno fotografijo, starejšim, zbledelim dokumentom …, je dobro vedeti, kako skenirati z naprednejšimi nastavitvami, saj bo rezultat skeniranja tako bistveno boljši.

  1. Barvno, sivinsko, črno-belo

Pri večini skenerjev lahko izbiramo, ali želimo skenirati barvno, sivinsko ali črno-belo. Če je prva možnost popolnoma jasna, je pri drugih dveh drugače. Izbira možnosti črno-belo (Black and white) pomeni skeniranje v binarni obliki – kar je svetlega, bo popolnoma belo, kar je temnega, bo popolnoma črno. To možnost izberemo le pri skeniranju dokumentov, ki vsebujejo zgolj besedilo (npr. pogodbe). Če dokument vsebuje tudi logotipe, skice, risbe ali karkoli, kar niso zgolj črke, izberemo možnost sivinskega skeniranja (Grayscale). S tem zagotovimo zvezen prehod med različnimi stopnjami sivine in se izognemo nazobčanim robovom. Možnost barvnega skeniranja je samoumevna – izberemo jo, če želimo skenirati v barvah.

  1. Ločljivost (DPI)

Ločljivost, izražena v točkah na palec (dots per inch – DPI), je ključna za velikost in tudi kakovost digitalne slike, ki jo bomo dobili s skeniranjem.

Navadni dokumenti – zadostuje skeniranje s 150 DPI, za objavo na spletu, sploh če želimo čim manjšo datoteko, tudi 72 DPI.

Dokumenti z grafikami ali fotografijami – priporočljivo je skeniranje s 150 – 300 DPI.

Fotografije – Če želimo ohraniti enako velikost fotografije brez večje izgube kakovosti, izberemo ločljivost 300 DPI. V primeru, da želimo napraviti povečavo, je priporočljivo izbrati večjo ločljivost. Za povečavo s faktorjem 2 izberemo dvakrat večjo ločljivost – 600 DPI. Za velike povečave ali za maksimalno kakovost izberemo skeniranje z ločljivostjo 1200 DPI. Višje ločljivosti, četudi jih skener omogoča, povečini niso smiselne.

  1. Barvna globina

Poleg prej omenjenih možnosti črno-belega, sivinskega in barvnega skeniranja, nekateri skenerji omogočajo tudi nastavitev barvne globine pri barvnem skeniranju. Za dokumente, članke iz revij in podobno zadostuje že 16-bitna barvna globina (prihranek pri velikosti datoteke), za fotografije, kjer želimo čim višjo kakovost, pa izberemo 24-bitno barvno globino.

  1. Nastavitve krivulj, nasičenosti, ostrine

Če za skeniranje uporabljamo program proizvajalca skenerja (in ne generičnega programa, ki je del operacijskega sistema ali česa podobnega), imamo vsaj pri boljših skenerjih tudi možnost številnih natančnejših nastavitev – svetlosti, krivulj, nasičenosti barv, ostrine, kontrasta, barvne izravnave in še česa. Čeprav lahko vse to naredimo tudi kasneje v programu za obdelavo fotografij (npr. Adobe Photoshop), si z nastavitvami ob skeniranju prihranimo dodatno delo.

Seveda ni odveč poudariti, da je treba v tem primeru uporabiti funkcijo pred-skeniranja (pre-scan), kjer skener najprej napravi predogledno sliko, ki služi temu, da z njeno pomočjo nastavimo želene parametre skeniranja, ki bodo upoštevani v končnem skenu.

  1. Format shranjevanja

Dokumente je praviloma najbolje shranjevati v obliki PDF, saj je to univerzalen in najbolj široko uporabljan zapis za izmenjavo skeniranih dokumentov. Skeniranje v Word ali druge urejevalnike besedil je sicer mogoče, a ni priporočljivo, razen če ob skeniranju uporabimo še programsko opremo za optično prepoznavanje črk (OCR), ki skeniran dokument samodejno pretvori v besedilo za urejanje.

Drugače je pri posameznih slikah. Če potrebujemo le sliko, graf, preglednico ipd. iz tiskovine, ki jih bomo nato uporabili v našem dokumentu, je varna in prostorsko nepotratna izbira dobri stari JPG. V tem primeru tudi ni potrebe po višji kakovosti, ki jo omogočajo drugi formati.

Pri skeniranju fotografij, pri katerih je zaželena najvišja kakovost, je priporočljivo poseči po formatu TIFF. Če skener oz. njegova programska oprema tega ne omogoča, izberemo BMP, za katerega pa je treba vedeti, da s seboj prinaša zelo velike datoteke. JPG pri skeniranju fotografij in drugega slikovnega materiala uporabimo takrat, ko potrebujemo fotografije za objavo na spletu, za vstavljanje v druge dokumente ali za pošiljanje prek elektronske pošte.

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Razlike med tiskalniki za domačo in poslovno rabo

Tiskalniki, namenjeni uporabi doma in v manjših pisarnah, predstavljajo kompromis med ceno naprave na eni strani ter funkcionalnostjo, hitrostjo, vzdržljivostjo in stroški obratovanja na drugi strani.

S temi uporabnimi nasveti boste mojster skeniranja

Skeniranje dokumentov je z multifunkcijskimi napravami izjemno enostavno. Dokument položimo in poravnamo na stekleno površino, zapremo pokrov, izberemo, kam naj se shrani, ter pritisnemo gumb. Končano!

Scroll to Top